Migracije so formativen pojav sodobnih družb in se v našem globaliziranem svetu nenehno povečujejo. Medtem ko nekateri prostovoljno odhajajo v drugo državo zaradi študija, dela ali drugih razlogov, je veliko ljudi iz svojih držav prisiljenih pobegniti. Konec leta 2018 je bilo po vsem svetu razseljenih več kot 70,8 milijona ljudi. 25,9 milijona teh ljudi je beguncev, ki so pobegnili s svojih domov zaradi konfliktov, preganjanja ali resnih kršitev človekovih pravic. 80% teh ljudi ostane v domovini ali pobegne v katero od sosednjih držav; milijoni jih vsako leto preidejo v Evropo v prizadevanju za boljše življenje (UNHCR, 2020).

Projekt je namenjen tem osebam, pa tudi vsem migrantom, ki so v Evropo prišli iz drugih razlogov (glej poglavje Izbrane prednostne naloge). Večina jih išče boljše pogoje za delo, bivanje, izobraževanje in boljšo prihodnost svojih otrok itd. Prihajajo z upanjem, sanjami in željami, zaradi česar pogosto podcenjujejo težave pri vključevanju v novo družbo.

Pogosto niso seznanjeni s kulturo države gostiteljice in njenimi integralnimi vrednotami, niti z delovanjem družbenih sistemov - na primer s sistemom socialnega varstva, izobraževalnim, zaposlovalnim in zdravstvenim sistemom. Vrednote, navade in pravila so v državi gostiteljici različne, vloge moških in žensk so pogosto drugačne, oblačila se razlikujejo in celo življenje je lahko v nasprotju s pričakovanji. Z namenom, da se jim omogoči pozitivna integracija, je podpora pri razumevanju teh vzporednic in razlik, ključna.

Projekt MultiPlus+: Migranti multiplikatorji gradijo mostove se osredotoča na skupino ljudi, ki bodo prispevali k takšni integraciji: tako imenovani multiplikatorji. Multiplikatorji so ponavadi ženske, redko moški, dobro vključeni v države gostiteljice in imajo dober položaj v svojih izvornih skupnostih. Zelo dobro govorijo nacionalni jezik, npr. slovenščino, pogosto so vzor in nekakšni "graditelji mostov" med obema skupnostma ali širše, družbama. Zaradi njihove vloge v izvorni in gostiteljski družbi jih različne organizacije, npr. svetovalne ali skupnostne, pogosto zaposlijo, ko želijo migrantske skupnosti obvestiti o določenih temah, kot je to npr. naredila organizacija prijaviteljica OMEGA pri dveh EU projektih: 'Opening doors' in 'Draw the Line', oba na temo preprečevanja spolnega nadlegovanja v različnih okoljih.

Naloge multiplikatorjev spremljajo določeni izzivi:

Usposabljanja za multiplikatorje so običajno osredotočena na posredovanje vsebin in le malo pozornosti je namenjene načinom in metodam, kako multiplikatorji to vsebino posredujejo migrantskim skupnostim. Metoda, uporabljena v dejavnostih multiplikatorjev, je v glavnem opisana kot „delavnica“. Dejansko gre predvsem za "informativni pogovor", kar pomeni, da multiplikator poroča, kaj se je naučil, in udeleženci (migranti v skupnostih) poslušajo ter včasih postavljajo vprašanja. Ta pristop ni osredotočen na učence in čeprav so migranti zadovoljni, da dobijo vsaj nekaj  informacij, bi izboljšanje spretnosti poučevanja in usposabljanja predstavljal pomemben korak k zagotavljanju kakovosti in profesionalizacije multiplikatorjev.

Pedagoški pristopi, ki se uporabljajo v državah gostiteljicah, so pogosto popolnoma drugačni od tistih, ki so jih bili migranti deležni pri svojem izobraževanju, in so v nasprotju z njihovim razumevanjem, za kaj se smatra kakovostno poučevanje in učenje v njihovih državah. Migranti v glavnem prihajajo iz okolja, v katerem učenje skoraj izključno določajo učitelji, zato jih lahko zmedejo načini učenja, ki jih spoznajo v državi gostiteljici preko metod, uporabljenih na usposabljanjih. To so zlasti tiste metode, ki od udeležencev pričakujejo poglobljeno delo na določeno temo ali delo v skupinah in interpretacija besedil ter predstavitev rezultatov na plenumu (npr. UNESCO 2018). Integracija metod, ki jih migranti poznajo od doma, v metode poučevanja v državi gostiteljici, bi lahko bila v pomoč pri doseganju pričakovanih rezultatov.

Poleg tega se pri delu z multiplikatorji ne posveča pozornosti različnim vlogam, ki jih multiplikatorji prevzamejo glede na temo, ki jo predstavljajo, niti družbeno-politični razsežnosti njihovega delovanja, saj migrantskim skupnostim ne prenašajo zgolj čistih informacij o temi, temveč tudi njene integralne vrednote države gostiteljice.